Divji opraševalci - neobhodno potrebni in kritično ogroženi
Opraševalci so različne živali, predvsem žuželke, katerih naloga je opraševanje rastlin. Najbolj znani opraševalce so medonosne čebele, mnogi pa ne vedo, da so še veliko bolj pomembni in učinkoviti nekateri divji opraševalci kot so čmrlji, čebele samotarke in muhe trepetavke, pa tudi ose, metulji, vešče, mravlje in hrošči. Opraševanje je ključno za razmnoževanje rastlin. Je ena pomembnih okoljskih storitev, ki jih za nas opravlja narava in s tem omogoča tudi naš obstoj.
Kar 75% najpomembnejših kmetijskih rastlin morajo oprašiti žuželke, da se iz njih razvijejo semena in plodovi.
Ali ste vedeli?
Le čmrlji lahko oprašujejo v slabem vremenu, v mrazu, vetru in dežju. Takrat medonosna čebela ni dejavna – v času cvetenja sadnega drevja je to pogosto. Čmrlji izjemno učinkoviti, saj v istem času obiščejo 2-4x toliko cvetov kot medonosna čebela.
Divji opraševalci so kritično ogroženi
Raziskave kažejo, da je število opraševalcev iz leta v leto manjše, njihova ogroženost pa se povečuje. Prizadela so jih desetletja sprememb, kot so izguba in uničevanje njihovega življenjskega okolja, uporaba pesticidov, bolezni ter številni napadi plenilcev in zajedavcev.
V Evropi grozi izumrtje četrtini čmrljev. Zakaj? Zaradi pomanjkanja hrane, pesticidov, bolezni in pomanjkanja gnezdilnih mest.
Tudi mi lahko naredimo nekaj za njihov obstoj
Zagotovimo hrano zanje!
Del vrta namenimo opraševalcem, nanj posadimo avtohtone medovite rastline, kot so navadni gadovec, dobra misel, sivka, plavica, drobnjak, obplotna grašica in druge.
Zmanjšajmo število košenj na travnikih – pokosimo jih čim kasneje (v avgustu) in, če je mogoče, le enkrat na sezono. Tudi zelenic na vrtovih ne kosimo prepogosto in pustimo kakšen del vrta nepokošen.
Uredimo dom zanje!
Nekateri divji opraševalci gnezdijo v golih tleh, na nasipih zemlje, med kamenjem, v suhozidih… Vzdržujmo in povečajmo gnezdilna mesta zanje. Zanje pa lahko izdelamo tudi hotele za opraševalce.
Čmrlji in nekatere samotarske čebele za gnezdenje potrebuje gola tla. Če želite poskrbeti zanje, pustite 1 m2 tal na vašem vrtu brez rastja in travnatih ali lesenih zastirk. Tega dela vrta ne prekopavajte.
Njihovo zdravje in življenje sta v naših rokah!
Ne uporabljajmo pesticidov in herbicidov, saj škodujejo opraševalcem in ljudem! Pesticidi vplivajo na večjo umrljivost opraševalcev, večjo dovzetnost za bolezni in na njihove sposobnosti razmnoževanja in vedenja – navigacijo, hranjenje in učenje.
Projekt “Divji opraševalci – neobhodno potrebni in kritično ogroženi«, poteka kot del prizadevanj Rotary klubu AL Koper za večjo ozaveščanost o pomenu opraševalcev, nevarnostih, ki jim prežijo ter ukrepih, ki jih lahko sprejmemo kot posamezniki, da bi jih zaščitili.
V sodelovanju s Fakulteto za humanistične študije (Oddelek za geografijo) ter Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (Oddelek za biodiverziteto), smo pripravili izobraževalne materiale, ki bodo poslani vsem šolam v Sloveniji. Izvedli bomo vsaj 15 ozaveščevalnih delavnic po osnovnih šolah na Obali. V sodelovanju s Parkom Istra bomo izdelali vsaj 25 hotelov za opraševalce. Hotele bomo na dražbi prodali in z zbranimi sredstvi podprli okoljski projekt na Obali.
Vabimo vas, da se našim prizadevanjem pridružite tudi vi! Malo bolj »neurejeni in leni« vrtnarji, ki ne kosijo pogosto in jih ne motijo kupi kamenja in zemlje, so največji prijatelji opraševalcev.